Slaba zrakotesnost pomeni prehajanje zračne vlage v toplotno izolacijski ovoj stavbe. Pozimi, ko je zunaj hladno, vlaga v izolaciji kondenzira. Naravne izolacije sprejmejo več vlage, mineralne izolacije vlage ne sprejmejo in se hitro namočijo. Vlago sprejme les, ki pri visoki vlažnosti in slabem sušenju najprej zaplesni, kasneje se pojavi guba in trohnoba. Les lahko v nekaj letih povsem propade. Pri stenah masivne stavbe je škoda zaradi kondenzacije v stenah precej manjša kot pri lesenih stavbah, v strehi pa se pojavi enaka škoda. Pri masivnih stavbah lahko vlažen zrak prehaja v stene predvsem pri netesnih mestih na ometih (elektro doze, preboji cevi skozi omet, omarice talnega ogrevanja, podometni kotlički….). Včasih se topel vlažen zrak dviguje v steni do strehe in kondenzira v napušču. Pokaže se potoček kondenza, ki teče po fasadi ali pa celo plesni na napušču. Če je kondenzacija zelo intenzivna sčasoma napoji fasadne izolacijske plošče.
Zračna vlaga prehaja v toplotno izolacijski ovoj stavbe zaradi razlike zračnih tlakov. Pozimi je zunaj hladno, v stavbi pa toplo. Vsa vlaga, ki nastaja v stavbi (dihanje, potenje, čiščenje, sušenje perila, tuširanje……) se upari. Z uparjanjem poveča svoj volumen. Ta pojav pozna vsaka gospodinja, ki pri kuhanju pokrije lonec z pokrovko. Voda, ki se uparja, bistveno poveča svoj volumen in naredi nadtlak v loncu.
Zrakotesni ovoj stavbe je sestavljen iz:
- tal
- zunanjih sten
- strehe
Celoten ovoj mora biti tesnjen neprekinjeno. Pri stavbah zidanih z opeko zagotavlja zrakotesnost omet zunanjih sten. Ta mora biti izveden brezhibno od tal do stropa. Vsak preboj skozi omet (preboj elektro ali strojnih cevi, elektro doze) mora biti zelo natančno zatesnjen. Investitor bi moral ob povpraševanju po izvedbi inštalacij inštalaterjem podati podatek koliko in kakšne preboje bo potrebno tesniti. Ta podatek bo v prihodnosti že vnešen v popise del. Izvajalci pa bodo morali predhodno ovrednotiti koliko je vredno dodatno delo in material za tesnjenje in to zaračunati. Potem bodo izvajalci morali svoje delo brezhibno izvesti in za morebitne napake (netesnosti) odgovarjati.
Pri montaži stavbnega pohištva je potrebno pred montažo pripraviti vse odprtine. Odprtine ne smejo imeti izboklin ali vdolbin (morajo biti gladko obdelane). Zunanji vogal odprtine na opečni steni (kjer bo dejansko stalo okno ali vrata) je priporočljivo obdelati z fasadnim vogalnikom in lepilom. Če je pod oknom stena iz luknjičaste opeke, morejo biti vse luknje zapolnjene z malto ali lepilom. Na gladko površino bo monter lahko kakovostno vgradil stavbno pohištvo po RAL smernicah. Odprtine morajo biti čiste (predvsem spodnji del odprtine za okna ali vrata je ponavadi zelo umazan in pokrit z ostanki malte ali betona. Na takšno površino monterji stavbnega pohištva ne morejo kakovostno vgraditi oken ali vrat, saj lepila ali tesnilne mase na neravne in umazane površine ne tesnijo dobro. Dobavitelju stavbnega pohištva je potrebno že pri povpraševanju po izdelkih povedati, da morajo biti vgrajeni po RAL smernicah. Naročnik mora predhodno pravilno pripraviti odprtine in jih očistiti. Potem je dolžnost dobavitelja, da izdelke pravilno vgradi in za kakovost vgradnje odgovarja.
Tesnjenje stropa proti strehi je opisano v posebnem članku.