Priprava mansarde za vpihovanje celulozne izolacije
LESENA PODKONSTRUKCIJA
Pri vpihovanju celulozne izolacije je predpriprava ključnega pomena, zato je izjemno pomembno, da je pred pričetkom del ostrešje primerno pripravljeno. Obvezna je vgradnja kompaktne sekundarne kritine (lesno-vlaknene plošče ali deske + folija), v izjemnih primerih pa lahko celulozno izolacijo vpihamo pod plošče Termotop ali zgolj sekundarno kritino npr. Tyvek (v tem primeru je priporočljivo, da si objekt pred pripravo stropne konstrukcije ogleda naš strokovnjak). Če je nad špirovci material, ki ne prepušča vlage (parna ovira ali zapora kot so OSB plošče, PIR izolacija, strešna lepenka, pločevina…) moramo uporabiti za tesnjenje mansardnega stropa hibridno parno oviro ProClima INTELLO PLUS, ki omogoča sušenje izolacije nazaj v prostor.
Priporočena debelina vpihane izolacije je minimalno 30 cm, pri novogradnjah pa od 35-45cm.
V predelu strehe, zrakotesno ravnino daje parna ovira ali parna zapora, zato mora biti le ta natančno polepljena z materiali, ki bodo obdržali prvotne lastnosti skozi celotno življenjsko dobo objekta (vsaj 30 let).
1.
Pred montažo konstrukcije morajo biti, pri klasično grajenih objektih na zunanjih in predelnih stenah, že izdelani ometi. Podkonstrukcija (letev 5*8cm) se pritrdi pod vsak lesen špirovec. Fiksira se z deščicami OSB plošče. Deščice so velikosti ca 12x38cm. Deščice razporedimo na ca 80cm. Spodnji rob vseh letev mora biti poravnan, saj določa ravnino stropa.
2.
Na konstrukcijske letve fiksiramo armirano parno oviro (CONSTIVAP18 ali INTELLO PLUS). Parne ovire brez armature (ojačitvenih vlaken) niso primerne za vpihovanje celulozne izolacije. Parno oviro fiksiramo na letve s sponkami (klamfami). Sponke zabijamo samo na robovih parne ovire, tako da večino sponk kasneje prekrijemo z naslednjim pasom pare ovire.
Ko nameščamo folijo parno oviro, jo zavihamo vsaj 3cm na steno. Folijo močno stisnemo ob steno, da se tesnilna masa utre v steno (v OSB ali omet) in v folijo.
3.
Pri lesenih hišah moramo parnoviro tesniti na zrakotesno ravnino zunanje stene (zrakotesni ravnini sten in stropa morata biti povezani). Pri predelnih stenah, ki segajo nad strop v območje izolacije, moramo stene z vrha zatesniti, saj drugače zrak skozi predelno izolacijo. Steno prehaja v stropno.
4.
V kotih je potrebo namestiti nekoliko več tesnilne mase, ki bo poskrbela za boljše lepljenje folije, folijo pa moramo stisniti tako, da se brez gubanja prilega podlagi. Ko namestimo prvi pas parne ovire, na steno ponovno nanesemo parno oviro na mestu kjer bo drugi pas prekril prvega.
5.
Folije so ponavadi široke 150 ali 200cm. Zato moramo v večini prostorov namestiti dva ali več pasov folije. Na vseh stikih drugega pasu folije z prvim pasom in z steno nanesemo tesnilno maso. Tesnilna masa med dvema pasovoma folije služi trajnemu tesnjenju. Če zalepimo stik dveh folij samo z tesnilnim trakom, tvegamo, da se bo trak na gubah folije odlepil. Odlepijo se tudi trakov dolge garancije.
6.
Na sliki je pravilno tesnjena tesnjena s tesnilno maso, folij tesnilno maso in tesnilnim parna ovira. Na steno je pa sta med seboj tesnjeni s trakom širine 6cm. Trak moramo vedno močno stisniti ob podlago, da se dobro zlepi z podlago.
7.
Pri prebojih parne prezračevanje, ter zapore ali ovire za luči, ostale inštalacije, v folijo naredimo križno zarezo skozi katero speljemo cev, jo nato natančno oblepimo z lepilnim trakom in po potrebi (več cevi) zatesnimo še s tesnilno maso (Conect ali ORCON CLASIC ali enakovredno).
8.
Za namestitev vgradnih luči je potrebno v parno zaporo vgraditi kovinsko komoro, v katero kasneje vgradimo vgradno luč. Komora ima na zadnji strani luknjo za dovodno cev instalacije, na spodnjem robu pa ima zapognjene vogale na katere se s tesnilno maso prilepi parna ovira. Cev za dovod instalacij se mora tesno prilegati kovinski komori, potrebno pa jo je zatesniti s tesnilno maso. Kovinske komore so lahko namensko narejene (20 × 20 × 20 cm), z robom za pritrditev parne ovire, z malce iznajdljivosti, pa lahko uporabite kar kovinske sklede.
9.
Po končani montaži in tesnjenju parne ovire in prebojev pod folijo privijačimo ali zabijemo deske oziroma letve debeline od 22 do 50mm. Deske naj bodo široke od 8 do 12cm. Medosna razdalja med njimi naj bo največ 40cm, lahko pa so bolj na gosto. Deske držijo parno oviro in služijo za distanco med folijo in končno stropno oblogo. Nanje ponavadi direkno fiksiramo končno stropno oblogo, zato morajo biti ravne in suhe.
10.
Namesto z folijo parno oviro lahko leseno konstrukcijo tesnimo tudi z OSB ploščo. Plošča naj bo debela 22mm z stiki na pero+utor. Kljub takšnemu stiku med dvema ploščama je potrebno vse stike plošč zrakotesno zalepiti z tesnilnim trakom. zalepiti je potrebno tudi vse stike proti stenam. Ob stenah ponavadi pustimo špranjo široko 1cm, jo zapolnimo z purpenom, ki ga prelepimo z tesnilnim tesnilno maso.
11.
Vpihovanje celulozne izolacije poteka z vrha, če je v neogrevanem podstrešju dovolj prostora, sicer pa poteka iz spodnje strani preko parne ovire. Cev za vpihovanje se potisne v vsak prazen prekat skoraj do konca in se jo nato med vpihovanjem postopoma vleče nazaj, proti izhodni odprtini. Celulozna izolacija hitro zapolni prazen prostor. mehko izolacijo nameče ca 1m višje od konca cevi. Nato se na koncu cevi izolacija začne komprimirati na željeno gostoto. Ko izolacija doseže določeno gostoto jo zračni priti k ne more več komprimirati, se material v cevi ustavi, daljinska naprava s katero upravljamo vpihovalni stroj pa zapiska. Cev povlečemo ca 30cm in postopek se ponovi.
12.
Po zaključku vpihovanja se vse luknje v parni oviri zalepijo s širokim lepilnim trakom, tako da je parna ovira po celotni površini popolnoma zrakotesna.
Po vpihovanju celulozne izolacije se namestijo mavčno kartonske plošče ali lesene obloge in obloge.
