Priprava mansarde za vpihovanje celulozne izolacije
KOVINSKA PODKONSTRUKCIJA
Pri vpihovanju celulozne izolacije je predpriprava ključnega pomena, zato je izjemno pomembno, da je pred pričetkom del ostrešje primerno pripravljeno. Obvezna je vgradnja kompaktne sekundarne kritine (lesno-vlaknene plošče ali deske + folija), v izjemnih primerih pa lahko celulozno izolacijo vpihamo pod plošče Termotop ali zgolj sekundarno kritino npr. Tyvek (v tem primeru je priporočljivo, da si objekt pred pripravo stropne konstrukcije ogleda naš strokovnjak). Če je nad špirovci material, ki ne prepušča vlage (parna ovira ali zapora kot so OSB plošče, PIR izolacija, strešna lepenka, pločevina…) moramo uporabiti za tesnjenje mansardnega stropa hibridno parno oviro ProClima INTELLO PLUS, ki omogoča sušenje izolacije nazaj v prostor.
Priporočena debelina vpihane izolacije je minimalno 30 cm, pri novogradnjah pa od 35-45cm.
V predelu strehe, zrakotesno ravnino daje parna ovira ali parna zapora, zato mora biti le ta natančno polepljena z materiali, ki bodo obdržali prvotne lastnosti skozi celotno življenjsko dobo objekta.
1.
Pred montažo konstrukcije morajo biti, pri klasično grajenih objektih na zunanjih in predelnih stenah, že izdelani ometi. Podkonstrukcija za mavčnokartonske obloge se postavi z največ 40 cm medosno razdaljo med profili. Izjemoma se lahko parna ovira tesni tudi na betonske vence, v nobenem primeru pa direktno na opeko brez ometa.
2.
Na podkonstrukcijo (CD in UD) profile se prilepi dvostranski lepilni trak (ATP dvostranski lepilni trak širine 2cm), na katerega nato prilepimo armirano parno oviro (CONSTIVAP18 ali INTELLO PLUS). Parne ovire brez armature (ojačitvenih vlaken) niso primerne za vpihovanje celulozne izolacije.
3.
Stik parne ovire na ometane stene ali lesene stene tesnimo s trajno elastično tesnilno maso, ki naj bo ca 5mm pod UD profilom.
Pri lesenih hišah moramo parno oviro tesniti na zrakotesno ravnino zunanje stene (zrakotesni ravnini sten in stropa morata biti povezani). Pri predelnih stenah, ki segajo nad strop v območje izolacije, moramo stene z vrha zatesniti, saj drugače zrak skozi predelno steno prehaja v stropno izolacijo.
4.
Ko nameščamo folijo parno oviro, jo zavihamo vsaj 3cm na steno. Folijo močno stisnemo ob steno, da se tesnilna masa utre v steno (v OSB ali omet) in v folijo.
V kotih je potrebo namestiti nekoliko več tesnilne mase, ki bo poskrbela za boljše lepljenje folije, folijo pa moramo stisniti tako, da se brez gubanja prilega podlagi. Ko namestimo prvi pas parne ovire, na steno ponovno nanesemo parno oviro na mestu kjer bo drugi pas prekril prvega.
5.
Folije so ponavadi široke 150 ali 200cm. Zato moramo v večini prostorov namestiti dva ali več pasov folije. Na vseh stikih drugega pasu folije z prvim pasom in z steno nanesemo tesnilno maso. Tesnilna masa med dvema pasovoma folije služi trajnemu tesnjenju. Če zalepimo stik dveh folij samo z tesnilnim trakom, tvegamo, da se bo trak na gubah folije odlepil. Odlepijo se tudi trakov dolge garancije.
6.
Na sliki je pravilno tesnjena parna ovira. Na steno je tesnjena s tesnilno maso, foliji pa sta med seboj tesnjeni s tesnilno maso in tesnilnim trakom širine 6cm. Trak moramo vedno močno stisniti ob podlago, da se dobro zlepi z podlago.
7.
Pri prebojih parne prezračevanje, ter zapore ali ovire za luči, ostale inštalacije, v folijo naredimo križno zarezo skozi katero speljemo cev, jo nato natančno oblepimo z lepilnim trakom in po potrebi (več cevi) zatesnimo še s tesnilno maso (Conect ali ORCON CLASIC ali enakovredno).
8.
Za namestitev vgradnih luči je potrebno v parno zaporo vgraditi kovinsko komoro, v katero kasneje vgradimo vgradno luč. Komora ima na zadnji strani luknjo za dovodno cev instalacije, na spodnjem robu pa ima zapognjene vogale na katere se s tesnilno maso prilepi parna ovira. Cev za dovod instalacij se mora tesno prilegati kovinski komori, potrebno pa jo je zatesniti s tesnilno maso. Kovinske komore so lahko namensko narejene (20 × 20 × 20 cm), z robom za pritrditev parne ovire, z malce iznajdljivosti, pa lahko uporabite kar kovinske sklede.
9.
Po končani montaži in tesnjenju parne ovire in prebojev po vseh kovinskih profilih privijačimo cca. 10 cm široke pasove mavčno kartonskih plošč. Pasovi dodatno držijo parno oviro in služijo za distanco med folijo in končno mavčno kartonsko ploščo. Vsak pas, dolžine 125 cm, je pritrjen s sedmimi vijaki. Pasovi se lahko dobijo brezplačno v specializiranih trgovinah za suho montažno gradnjo.
10.
Vpihovanje celulozne izolacije poteka z vrha, če je v neogrevanem podstrešju dovolj prostora, sicer pa poteka iz spodnje strani preko parne ovire. Cev za vpihovanje se potisne v vsak prazen prekat skoraj do konca in se jo nato med vpihovanjem postopoma vleče nazaj, proti izhodni odprtini. Celulozna izolacija hitro zapolni prazen prostor. Mehko izolacijo nameče ca 1m višje od konca cevi. Nato se na koncu cevi začne komprimirati na željeno gostoto.
11.
Ko izolacija doseže določeno gostoto jo zračni pritisk ne more več komprimirati, zato se material v cevi ustavi, daljinska naprava s katero upravljamo vpihovalni stroj pa zapiska. Cev povlečemo ca 30cm in postopek se ponovi.
12.
Po zaključku vpihovanja se vse luknje v parni oviri zalepijo s širokim lepilnim trakom, tako da je parna ovira po celotni površini popolnoma zrakotesna.
Po vpihovanju celulozne izolacije se namestijo mavčno kartonske plošče in stropovi so pripravljeni na slikopleskarska dela.
